Življenje se pač zgodi

V Ljubljani na mojem knjižnem fotelju, 27. april 2017

Praznik sredi tedna. Dež. Doma sem. Ne pospravljam, ne delam (več) nadur, danes ne kuham. Prvič po dolgem času nekaj ur brez obveznosti. Še Chilli (op. kuža) spi in se ji ne da ven. Poezija za dušo, tale ljubi mir.

Moj zadnji poskus  objave sega daleč nazaj v prejšnjo pomlad. Takrat sem bila še pod vtisi potovanja po Gvatemali in Belizeju, vendar še preden sem se dodobra razpisala, so me že začele loviti obveznosti. Treba je bilo magistrirati, pa v službi dati maksimalno od sebe. In potem sem se odločila, da si vsaj poleti ne bom nakopala dodatnih zadev. Parea, Župica, povezovanje žensk –  vse to lahko počaka do jeseni.

Z Anjo, mojo “mati Župico”, sva se redko slišali, kaj šele videli, pa čeprav živiva v istem mestu, zračne razdalje nekaj kilometrov. Ampak, saj veste, življenje se pač zgodi in preden se zaveš je naokoli leto. Vsake toliko naju še zagrabi in obujava spomine na tiste čase, ko smo imele energijo in entuziazma za vse – poslovni in terminski načrt, trgovinico, festivale, ideje o plaftormi, lokalčku. Stisne me pri srcu, ker vem, da si obe tega želiva, ampak hkrati čutiva, kot da še nisva pripravljeni na “tavelike” stvari. Da morava zaenkrat preprosto slediti toku in sprejemati, kar se nama ponuja na poti.

Anji se je manj kot mesec nazaj uresničila druga velika želja – spet je postala mami. Jaz pa prav tako nisem več “nahajpana” karieristka, ki gre z glavo skozi zid in v poznih nočnih urah tuhta, kako razviti idejo, zaradi katere je Anja že v osnovi ustvarila Župico – povezovanje žensk. Ustalila sem se. Veliko več mi pomeni, da lahko čim prej pridem domov, poskrbim za pozno kosilo, malce pospravim in počivam v najinem “gnezdu” 🙂 . Decembra sem končno dočakala tudi svojo kosmato srečo – francosko buldoginjo Chilli, ki poskrbi, da noben dan ni enak prejšnjemu.

Pasja družina 🙂

V življenju pride svoj čas za vsako stvar in prišel bo tudi za Pareo. Čeprav nama ne prinaša dobička, čeprav se ji ne utegneva dovolj posvečati, je najino okno v svet, stik z drugimi isto mislečimi ženskami. S čutnimi, razmišljujočimi bitji, ki potrebujejo več od tračev in nove kolekcije oblačil za dojenčke ter so v tem svetu, ki te sili biti enak vsem ostalim, da ostaneš v trendu, ohranile vsaj še delček sebe.

Se beremo!

Tamara

 

 

Comments

comments

Post navigation