Velika noč – praznični čas

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ko se praznuje Jezusovo vstajenje od mrtvih, po tem ko so ga na veliki petek usmrtili s križanjem.

Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja. Verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse nas prinesel upanje.

Obdobje pred veliko nočjo se prične s 40-dnevnim postom. Datum velike noči je od leta 325 dalje določen na podlagi judovskega luninega koledarja in predstavlja prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, zato je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Četrtek pred veliko nočjo je še zadnji dan, ko je dovoljeno delati na zemlji, prav tako pa je treba po navadi do praznika poskrbeti, da je hiša temeljito očiščena in pospravljena. V soboto dopoldan se kuha, peče in barva pirhe, popoldan pa poteka blagoslov ali »žegen« velikonočnih jedi, ki jih danes naložimo v košaro, včasih pa so z njimi napolnili jerbas. Na velikonočno nedeljo ljudje ostanejo doma v družinskem krogu in pojedo velikonočni zajtrk iz “žegna”. 

Velika noč je praznični čas poln simbolike.

Jajce/pirh je simbol pomladi in velike noči. Simbolizira kaplje kristusove krvi ter oznanuje življenje in rodovitnost (Jezusov grob in hkrati življenje). Pojavljala se v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih religijah. Ker jajce predstavlja vstop v novo življenje, je za mnoge tudi simbol krsta in zato je bilo nekdaj pred veliko nočjo večje število le-teh.

Pirh ponekod imenujejo pisanica ali pisanka, posebno znane pa so belokranjske pisanice, ki so res prave umetnine in spadajo med najlepša velikonočna jajca v Evropi.

Pisanice (VIR: http://photojoseph.com)
Pisanice (VIR: http://photojoseph.com)

Barvanje jajc je že star običaj. Sprva so bila le rdeče barve, kar pove tudi sama beseda “pirh”. Izraz pirh je soroden izrazu piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Rdeča barva ima prav poseben pomen, saj med drugim simbolizira tudi sonce, energijo, ogenj, ljubezen, srce, obnovitev življenja, zdravje, moč, vero.
Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za nas, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus.

Ker ni velike noči brez lepo okrašenih pirhov, smo TUKAJ za vas pripravile izbor zanimivih idej.
Tradicionalne velikonočne jedi so poleg pirhov še:

Šunka in meso, ki simbolizirata Kristusovo telo.

Hren kot simbol žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

Kruh, ki predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico ali s pogačo, ki pa mora biti ravno tako okrogle oblike – tako spominja na Jezusovo trnovo krono.

Rdeče vino se pije v znak spomina na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi.

Ne smemo pa mimo tradicionalnih predmetov, ki veliko noč naredijo še bolj posebno in pomenljivo.

Oljčne veje predstavljajo simbol miru.

Butare  -značilno za cvetno nedeljo je v šope ali butare povezano pomladansko zelenje. Nekoč so imele na deželi tudi statusni pomen. Večja in lepše okrašena butara, več je družina veljala.

Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce (ljudi). Jagnja prihajajo na svet prav tako spomladi.

Zajec nas spominja na pomlad in novo življenje ter je bil tudi priljubljena žival boginje Eastre.

Piščanček s svojo močjo prikljuva iz jajca in premaga lupino. Prav tako je Jezus, ker je bil živ, lahko premagal stene groba. S tem nam simbolizira velikonočno sporočilo: “Aleluja! Jezus je vstal!”

Svečke pomenijo svetlobo, saj se na Jezusa gleda kot na večno svetlobo, ki kristjanom kaže pot od smrti do življenja.

Viri:
http://www.vdc.
http://www.publishwall.si
http://www.wikipedija

Comments

comments

  1 comment for “Velika noč – praznični čas

  1. Pingback: Naredi sam - pirhi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja