New York – nasveti za potovanje in nepozaben izlet

Za New York pravijo, da je to mesto, ki nikoli ne spi in je tako glasno, da človek v njem ne sliši niti svojih misli. Alfa in omega svetovnih prestolnic vas bodisi povsem očara ali pa vas šokira s podobo, ki niti malo ne ustreza vašim idealom. Kakršen koli vtis že naredi, pa je nekaj gotovo – razmišljanje o njem vam ne bo dalo miru. Če ga ne boste dojeli nemudoma, bo prišel ta občutek potihoma za vami in začutili boste neizmerno željo po tem, da ga ponovno obiščete.

 

New York sestavlja pet predelov: Manhattan, Bronx, Brooklyn, Queens in Staten Island. Kljub temu, da v najbolj naseljenem mestu v ZDA živi preko 8 milijonov ljudi, pa boste med njimi težko našli pravega Američana.

 

New York je prehodno mesto in je precej bolj kot družinskemu življenju pisan na kožo mladim, ki v upanju, da bodo v Velikem jabolku našli samega sebe, plačujejo vrtoglavo visoke najemnine, katere odplačujejo z napitninami iz bara, medtem ko prav vsak izmed njih sanja o tem, da bo nekoč znan in uspešen. Saj veste, kaj pravijo: »Če ti uspe v New Yorku, ti bo uspelo kjerkoli,« in to je rek, ki med mladimi sanjači, ki sem jih imela priložnost spoznati na svojem obisku, več kot pribito drži.

 

Moje potovanje se je začelo z obljubo, ki sem jo v navalu evforije in brez pomisleka o razpoložljivih financah in dopustu dala prijateljici Agi iz študijske izmenjave. Obljubila sem, da jo obiščem, v kolikor jo zaposlijo za projekt v New Yorku in se za nekaj časa preselili iz Budimpešte v ZDA.

 

Zdela se mi je super priložnost, da bi izkoristila njeno vodstvo po mestu in obenem brezplačno bivanje ☺. To namreč predstavlja največji strošek samega potovanja. Medtem, ko lahko karte najdete precej ugodno iz letališč v sosednji Italiji (Benetke/Milano do JFK, NY), boste za bivanje odšteli precej več kot za soliden hostel v Evropi. Najboljša opcija iskanja prenočišč, v kolikor ste omejeni z budgetom sta AirBnB ter Craiglist, odprtim ljudem pa priporočam tudi Couchsurfing, saj v tem mestu težko srečate slabega gostitelja. Cenejši predel, ki je še vedno precej dostopen Manhattnu, pa je Astoria, Queens, kjer sem stanovala tudi sama.

 

Potovala sem v času božičnih praznikov in skrito upala, da uspem doživeti klišejski božični New York z zasneženimi ulicami, drsanjem v Bryant parku in toplim apple cidrom v roki.

 

Kljub precej pozni rezervaciji karte, sem uspela dobiti ugodno ponudbo Emiratov za direkten let iz Milana. Le-ta je trajal malce več kot osem ur, ki sem jih preživela tako, da sem medtem pogledala vse zadnje filmske uspešnice.

Pričakovanja o »povsem drugem svetu« so se razblinila, ko smo pristali na precej nezanimivem mednarodnem terminalu št. 4 na letališču JFK. Po tem, ko me je letališki uradnik nahrulil, ker nisem izpolnila obrazca za vizo in mi ni želel posoditi kulija ter mi je povrh vsega še predaval o geografiji New Yorka, sem sprva padla v skupino tistih, ki jih je New York malce razočaral. Nič bolje ni bilo, ko sva s taksistom za nekaj kilometrov vožnje do Astorie porabila skoraj uro in pol, kar me je stalo 60 dolarjev in nekaj paničnih napadov prijateljice, ki je bila v skrbeh, zakaj še vedno nisem prispela. Iz prve roke sem takoj po pristanku izkusila čar prometnih gneč in doumela, zakaj bi bil metro kljub obloženosti s prtljago boljša izbira. Tedenska karta zanj namreč stane slabih 30 dolarjev in velja za neomejeno število voženj s podzemno železnico, avtobuse ter trajekt na Staten Island.

V našem stanovanju v Astoriji sem podoživela Erasmus trenutke, saj me je pričakala pisana mednarodna druščina – prijateljica Madžarka, njeni cimri iz Peruja in Francije ter njihov prijatelj, po rodu pol Portoričan, pol Madžar, ki je se lani iz Miamija preselil v New York (z drugimi besedami: tipičen primer prebivalca New Yorka – vsaj dve državljanstvi, služba v baru in začasno bivanje v tem mestu, dokler ne ugotovi, kaj bi pravzaprav rad od svojega življenja ☺). Kot vseskozi med bivanjem v New Yorku, sem okrog polnoči začutila konkreten »jet lag«, ki je naznanil, da je čas za nujno potreben počitek pred naslednjim dnem, ko sem začela z igranjem turista v Jabolku.

Prvi dan sem precej zmedeno tavala po mestu in na srečo sem imela prijateljico, ki je sistem ulic in avenij že dodobra obvladala. Dobro si je zapomniti, da avenije tečejo od severa proti jugu, medtem ko ulice potekajo vodoravno (vzhod/zahod).

Pogosto boste od kakšnega lokalca dobili navodila, da se nekaj, kar iščete, nahaja približno nekje ob določeni aveniji med dvema ulicama, saj zaradi nepreglednosti tudi tiste z mestno kilometrino rešujejo mobilne aplikacije z zemljevidi.

Na območju NYU (New York University) se nahaja Washington Square Park. Po zgledu pariškega slavoloka zmage so ob 100. obletnici izvolitve G. Washingtona za predsednika podoben slavolok postavili tudi Američani. Park je lociran v soseski Greenwich na spodnjem Manhattnu, ki dandanes slovi kot precej artističen del mesta. Od tod sva pot nadaljevali severno proti Union Square Parku, kjer se je ravno odvijal božični sejem. Med stojnicami z unikatnimi izdelki je skoraj nemogoče najti nekaj zase, če ne drugega se z lahkoto zapletete v pogovor z nekaterimi od ustvarjalcev, ki vam bodo z veseljem predstavili vse od nabave surovin do postopka izdelave svojih izdelkov. Po tem, ko sva nahranili hrepenenje po nakupovanju, sva nadaljevali proti Flat Iron Districtu, kjer se nahaja Madison Square Park. Kaj se tekom leta dogaja v tem očarljivem parku, si lahko pogledate tudi na njihovi strani. Ob parku se nahaja stavba izredno zanimivega izgleda, po kateri je območje tudi dobilo ime – Flatiron building. Zgradba s svojo edinstveno obliko zapolnjuje prostor med ulicami in avenijami. Lakoto sva potešili v mehiški fast-food verigi Chipotle, kjer za soliden denar dobite dobro kosilo ali večerjo. Pretiranih kulinaričnih presežkov v New Yorku za manjši budžet nikakor ne pričakujte, v vsakem primeru pa ne smete zamuditi obiska katere od njihovih živilskih trgovin, kjer resnično dojamete, da ste v Ameriki. Nepregledne vrste izdelkov, na embalaži katerih v skladu z zadnjimi prehranjevalnimi trendi bodejo v oči oznake »brez glutena« in »vsebnost proteinov«, vam bodo vzele kar nekaj časa, preden se odločite za nakup. Če ste ljubitelji vina, boste le-to morali poiskati v posebnih prodajalnah alkoholnih pijač, kjer prodajajo tudi tobak, ki je v New Yorku kar 2-3x dražji kot v Sloveniji.

Naslednji dan sva začeli raziskovanje južneje od Manhattna, v Severnem Brooklynu. Iz te strani lahko naredite dobre panoramske posnetke nebotičnikov in od daleč opazujete Kip svobode. Ko pa ste že tam, priporočam obisk hipsterske kavarne Brooklyn Roasting Company, kjer boste našli res dobro kavo, ki jo boste po nekaj poskusih pitja instant ameriške zagotovo potrebovali. Preko Brooklyn bridga sva se nato sprehodili nazaj na Manhattan in si ogledali novembra 2014 prenovljeno postajo Fulton. Povsem neobičajna sredi modernih stolpnic spodnjega Manhattna je cerkev Sv. Pavla s pokopališčem (St. Paul’s Cathedral). Tam boste srečali skupine turistov na vodeni ekskurziji, ki pelje udeležence do pogorišča dvojčkov. Tukaj je v zraku še vedno mogoče čutiti grozo in ravno ko sva se začeli približevati območju, kjer se je 11. septembra 2001 zgodil teroristični napad, je začelo deževati. Razsežnost dveh lukenj, ki sta spomin na grozote izpred štirinajstih let, ni mogoče zajeti v objektiv. Prav tako pa je dramatično tudi, ko stojite ob vznožju One World Trade Centra, ki je nadomestil porušena dvojčka in je s 541 m postal najvišja stavba v ZDA. Nekaj ulic južneje od Ground Zero pa se zdi, da kot sta zopet vstopili v drug svet. V vsakdanjem vrvežu Wall Streeta ni časa za sentimentalnost. Ulice so polne turistov, ki se slikajo s kipom bika in če si boste tudi sami zaželeli fotografije s tem simbolom prosperitete in rasti delnic, se boste pošteno načakali v vrsti. Cerkev Sv. Trojice (Trinity Church) štrli iz novodobne arhitekture, čeprav jo mimoidoči hiteči poslovneži na poti do borze (Stock Exchange) sploh ne opazijo več. Če ste namenjeni tja, vrzite oko še na Federal Hall, predhodnico newyorške mestne hiše iz leta 1700. Z namenom izkoristka dneva sva nato z metrojem odšli še do famoznega Times Squara, kjer sem prvič zares začutila, kaj pomeni, da to mesto nikoli ne spi. Ogromni svetleči zasloni, luči, dogajanje in vrvež – kot da si se nehote znašli v kakšni od Brodwayskih predstav. Nisva se mogli upreti Revlonovi kampanji, zato sva se pridružili skupini, ki je čakala, da se na platnu prikaže naša fotografija.

Večer smo preživeli v pripravah na božič in madžarska kolega sta me z veseljem uporabila pri izdelavi njihov slaščic Szaloncukor, čeprav sem večino mase pojedla, preden sem iz nje uspela narediti končni izdelek ☺. Preostanek sva z Agi naslednji dan odnesli v madžarsko hišo na Upper East Sidu, kjer sva odkrili simpatično kavarno DTUT in tam lenobno preživeli nekaj časa. Ko je kofein opravil svoje, sva se odpravili do glavne železniške postaje Grand Central Station, ogled katere sem z največjim veseljem pričakovala in niti najmanj nisem bila razočarana. Postaja je povsem nerealna in filmska. Strop, ki je z namenom poslikan tako, kot da bi ga opazovali ozvezdje z božje perspektive, me je povsem očaral. Z lahkoto bi tam preživela več ur in se izgubila v tej dih jemajoči stvaritvi. V njej se skrivajo celo tenis igrišče, tržnica, bar (The Campbell Apartment) ter nenazadnje Applova trgovina, ki jo preprosto morate videti. V tem stilu je bila naslednja graciozna stavba na najini listi mestna knjižnica New York Public Library. Na mojo veliko žalost je bila glavna čitalnica Rose Reading Room zaprta, zato se mi želja po prebiranju knjige v njej tokrat ni izpolnila. Prav tako pa sva morali zaradi trum turistov opustiti tudi idejo po drsanju v Bryant Parku, sva pa zato tam našli vsaj dober apple cider, ki naju je malo pogrel pri nadaljevanju poti do Rockefeller centra. Jelka in drsališče pod tem nebotičnikom sta zaščitni znak božičnih praznikov v New Yorku in šele takrat sem začela zares dojemati evforijo in pomen, ki ga temu času pripisujejo Američani. Potem ko sem »z drugega konca sveta« že začela prejemati božična voščila, smo me v New Yorku šele začele pripravljati »mednarodno« pojedino, s katero sem se sama sebi oddolžila za sicer ne preveč dobro hrano, ki sem jo zaužila tekom potovanja ☺.

Božično jutro smo pričakali kot se spodobi – z ameriškimi palačinkami, javorjevim sirupom, arašidovim maslom in vročo čokolado s koščki penic. Vreme je bilo precej pomladno, zato sva se z Agi po poznem zajtrku odpravili na sprehod skozi Central Park. Dan sva izkoristili za oddih od ogledov, sva pa kljub temu zavili v katero od trgovin, saj so izložbe vabile z norimi popusti. V kolikor se v New York odpravljate v času praznikov ali razprodaj, vam polagam na srce, da s sabo ne vzamete preveč stvari, saj se boste nazaj vračali z dodatno prtljago ☺. Nakup oblačil in tehničnih izdelkov se še vedno noro izplača, prav tako pa se vam v trgovini z veseljem posvetijo, v kolikor potrebujete pomoč. Vendar pa morate v zakup vzeti dolge čakalne vrste tako pred slačilnico, kot pred blagajno, zato si za »šoping« raje planirajte kar cel dan ☺. Če je v vas vsaj malo športnega duha, vam priporočam, da v New York odpotujete s športnimi oblačili in izkoristite možnosti rekreacije, ki jih mesto ponuja. Čeprav mi ni uspelo teči skozi Central Park, pa sem se z Agi udeležila brezplačne ure Bikram Joge v Flatiron districtu. Biti na jogi v stavbi s pogledom na Chryslerjevo stolpnico pod vodstvom svetovnih mojstrov mi je dalo občutek, kot da sem junakinja iz serije Seks v mestu ☺. Večer sva tokrat preživeli s kolegi iz Couch Surfing skupine v New Yorku. Zbrali smo se na domači božični zabavi pri eni od članic doma, kjer je bilo na kupu približno trideset ljudi različnih narodnosti. Iz prve roke sva dobili nekaj nasvetov, kaj si splača ogledati ter kam ven, kot tudi novih prijateljstev, ki jih bova z veseljem izkoristili, ko se katera od naju vrne v New York.

Po kraljevskem zajtrku v prijetnem vzdušju lokala belgijskega izvora Le Pain Quotidien sva se odpravili na »top of the rock«. Z vrha Rockefeller centra se ponuja čudovit razgled na vse strani Manhattna, poleg tega pa lahko od tod posnamete znamenito fotografijo Empire State Building z reko Hudson v ozadju. Karta do vrha stane 29 dolarjev, poleg tega pa pri rezervaciji izberete tudi termin ogleda, zato čakalna vrsta ni predolga. Ker sem pristašica Crossfita, sem se v petek popoldan udeležila drop-in vadbe v telovadnici Black box. Za ogrevanje smo morali odteči krog okoli stavbe in zaradi gneče na ulicah je bil to bolj tek z ovirami ☺. Potem ko nas je trener dodobra izmučil, sem si zažela bolj umirjenega večera in petek je dan, ko si lahko od 16. do 20. ure zastonj ogledate razstave v MoMi. Poleg tega pa priporočam tudi MET in American Museum of Natural History, oba v okolici Central parka.

Zadnji dan mojega obiska sva se z Agi izognili gneči v centru in izkoristili brezplačno vožnjo s trajektom do Staten Islanda. Karte za obisk Kipa svobode so namreč razprodane za vsaj mesec in pol vnaprej, zato sva ubrali drugo taktiko in si s trajekta, ki pelje mimo Liberty Islanda, ogledali kip in čudovito panoramo južnega Manhattna, ki se je oddaljeval od nas. Za nakup spomnikov sva se odpravili v China Town in Little Italy, kjer lahko kupite miniaturne kipce, snežne krogle, majice in magnetne po zmernih cenah. Najugodnejše nakupe opravite na Canal Streetu, pravo italijansko pico na kose, katere cena vas ne sezuje, pa lahko vzamete v restavraciji Pomodoro, le nad brezbrižnostjo pristnih italijanskih natakarjev ne smete biti presenečeni ☺.

V New Yorku vam nikakor ne more presedati High Line Park, občudovanja vreden projekt, ki je zapuščeno območje nekdanjih železniških tirov spremenil v park deset metrov nad ulicami zahodnega Manhattna. Če načrtujete večeren sprehod, pa le preverite ure, saj se park v zimskem času zapre že ob sedmih zvečer. Internetna generacija popotnikov je v New Yorku preskbljena, saj ima večina kavarn in javnih institucij odprto internetno omrežje, zaradi česar ste lahko brez skrbi, če za premikanje po mestu nujno potrebujete zemljevid ali pa hrepenite po tem, da svoje potovalne podvige takoj obelodanite na družabnih omrežjih ☺. Plačevanje z debetnimi karticami ni možno povsod, zato bo vaša najboljša prijateljica poleg aplikacije za metro tudi kreditna kartica. Napitnine v restavracijah so praktično obvezne in če vas zamika, da bi se delali »Slovenceljne«, pomislite na to, kako nizko urno postavko imajo natakarji in da stane mesečna najemnina za solidno sobo v tem mestu okrog 1000 dolarjev. Definitivno pa vam ni treba pretirano skrbeti glede svojega videza. Pri tem namreč po zadnjih trendih v New Yorku velja, da je »casual« najboljši stil, zato ne bodite presenečeni nad damami, ki pod elegantnimi zimskimi plaščki nosijo tekaške pajkice do gležnjev ter športne copate, tudi če sploh ne tečejo ☺.

In koliko evrov nanese teden takšnega potepanja po New Yorku? Za karto boste odšteli od 350-600 evrov, odvisno od letalske družbe in trajanja leta. Za bivanje imejte v mislih vsaj 30 dolarjev na dan, obvezno pa morate pred vstopom v ZDA izpolniti še elektronsko prijavo ESTA, ki stane 14 dolarjev. Letališki taksiji vas bodo stali od 50-100 dolarjev, tedenska metro karta pa 30. Če boste jedli v cenejših fast-food restavracijah in si občasno privoščili še kakšno kavo in muffin za s sabo, boste za to dnevno zapravili okrog 25 dolarjev. Kar se tiče vstopnin, priporočam, da si prej naredite seznam vsega, kar želite obiskati in nato preverite ali je katero od teh točk na vašem seznamu ob določenih dneh mogoče obiskati zastonj, kar velja predvsem za muzeje. Če potegnem črto pod stroški, lahko rečem, da boste tisočaka v enem tednu (vključno s karto) zagotovo porabili, pa še to, če boste pri zapravljanju zmerni. Za tiste z globljim žepom pa priporočam obisk katere od predstav na Brodwayu, jadranje po reki Hudson in polet nad mestom s helikopterjem.

New York ima dve plati – turistično, ki jo žal doživimo na kratkih potovanjih v to mesto in tisto “unikatno”, ki jo tvori mozaik priseljencev z vseh vetrov. Iz tega razloga zgolj enkrat obiskati to mesto ni dovolj. Kljub sprva hladnemu vtisu, ki ga je naredil name, ne morem izbrisati iz misli ideje, da ga ob priložnosti obiščem še enkrat in nadoknadim, kar tokrat nisem mogla početi – teči in kolesariti po Central Parku, se »izgubiti« v Brooklynu, kopati na Coney Islandu, imeti piknik na High Line … . In zakaj spet? – Zato, ker je vsak slab dan v New Yorku, boljši kot dober dan kjerkoli drugje na svetu!

Comments

comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja