MAMIN DNEVNIK – noseča sem

POSTALA BOM MAMI … noseča sem

Zelo dobro se spomnim občutka, ko sem prvič zagledala dve črtici, na kateri sem čakala tako dolgo. Test sem naredila kot že mnogokrat poprej, brez nekih pričakovanj, saj sem počasi nehala verjeti, da nama bo uspelo po naravni poti, znakov pa tudi nisem imela nobenih. Najprej šok, nato sreča, veselje, smeh, … . Kar nisem verjela lastnim očem, zato sem hitro naredila še en test, ki je pokazal isti rezultat – NOSEČA SI!
Mami in tašči sva novico o tem, da bosta postali babici, sporočila tako, da sva jima podarila dudico in ob enem rekla, da naj jo dobro čuvata, saj jo bosta kmalu potrebovali. Ob kupovanju dudic sredi trgovskega centra, kjer sem s prijateljicama izbirala “taprave”, sem polna čustev začela tako jokati, da se nisem in nisem mogla ustaviti. Emocije so bile res močne in sreča nepopisna.

parea_test

Naslednji dan pa ni bil nič kaj prijazen. Pojavila se je krvavitev, ki se je nadaljevala naslednjih nekaj tednov. Bodočemu dedku sva ravno takrat šla sporočit novico na morje v Savudrijo. Ko so se pričele krvavitve, sva s Tomažem takoj oddrvela v izolsko porodnišnico, kjer mi je dežuren zdravnik potrdil nosečnost (bila sem noseča 5 tednov) in dejal, da je zaenkrat vse ok, vendar naj počivam, in v Ljubljani, če krvavitev ne bo ponehala, obiščem svojo ginekologinjo.

Kalvarija in borbe, ki sem jih imela sama s sabo, so se takrat šele pričele. Strah pred izgubo malega bitja je bil tako močan, da sem ohromela – kot ženska, kot mati, kot oseba. Zdaj lahko rečem, da je bilo to zame najtežje in najbolj grozno obdobje v mojem življenju, saj sem se iz dneva v dan prebijala skozi stiske, ki so mi jemale moči in veselje, o katerem sem tako sanjala, da bo prisotno, ko bom noseča. Najprej sem samo počivala in ležala. Ne vem, a če se spomnim za nazaj, sem imela občutek, da bom z gibanjem otročka izgubila in po navodilih zdravnika, naj se ne naprezam (živeli smo v tretjem nadstropju, kjer ni bilo dvigala), sem to jemala zelo resno, preveč resno!

Prijateljice so mi stale ob strani, a nobena ni prav dobro razumela celotne agonije, ki je vladala v meni (kar je več kot razumljivo). Povabilo v kino in še prej na manikuro, je bilo iz njihove strani res lepa poteza in s tem so mi izkazale veliko podporo, saj so me želele malček razvedriti. A kaj, ko se je krvavitev pojavila spet, v meni pa je vladal tak občutek krivde, da bi morala počivati, ne pa hoditi naokrog, da od ženskega večera ni bilo nič, le velik izpad in jok, ki ga je bila deležna prijateljica.

Moja ginekologinja je bila nekaj časa odsotna in nadomeščal jo je starejši, rutiniran ginekolog, ki mi je dal najboljši nasvet: »Gospa, če ste noseči ne nehajte živeti, normalno funkcionirajte. Na to ali boste donosili ali ne, ne morete vplivati.« S tem sem se malce razbremenila in pričela bolj “normalno” živeti.

Forumov, kjer so mame opisovale svoje izkušnje in stanja ob podobnih situacijah, sem se poskušala kar se da izogibati, a osamljenost in želja po informacijah mi včasih nista dali miru. Tam pa je bil izid ob nosečniški krvavitvi vedno enak – SPLAV. A kmalu sem ugotovila, da je žal tako, da se na forumih združujejo dekleta s slabimi izkušnjami, tiste, ki pa smo takšno izkušnjo dale skozi in je bil izid pozitiven, pa načeloma žal ne. Zato bi rada, da veste, da je krvavitev ZELO POGOSTA v nosečnosti in da se telo na tak način sčisti.

Draga nosečnica, če morda bereš ta zapis in se najdeš v njem, vedi, da nisi sama in da vedno ne moremo imeti vpliva na končen izid. Vse, kar lahko storiš, je to, da poskušaš kar se da mirno preživeti to obdobje in se pripraviti na rojstvo ter novo obdobje, ko boš mama. Bodite v krogu ljudi, ki vas razumejo in vas znajo potolažiti, oporo najdite v partnerju. Vedno se najdejo tisti, ki vam bodo nehote pametovali kako kaj narediti, se obnašati in tudi čutiti, a če so ti nasveti za vas tisti trenutek brezpredmetni in vas zabolijo, naredite selekcijo in raje bodite v krogu tistih, ki vam prinašajo pozitivne občutke.
Ljudje/okolica se v takšnih situacijah odzovejo zelo različno, nekateri se odmaknejo, spet drug svetujejo, tretji pa ti pustijo dihati in ti dajo občutek, da so tam, če jih potrebuješ in prosiš za nasvet.

Vem, kako je biti izgubljen med poplavo pametnih nasvetov in zastrašujočih forumov. Ravno zato želim svojo izkušnjo deliti z vami točno takšno, kot sem jo doživela sama. PAREA predstavlja povezovanje in podporo, za vsa dodatna vprašanja pa me lahko kontaktirate tudi po el. pošti na zavodparea@gmail.com. Drage dame, stojmo si ob strani!

avtor: Anja

parea_nosecka

Comments

comments

  1 comment for “MAMIN DNEVNIK – noseča sem

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja