Jesenski detox (Madal bal) za telo in duha

Detox – hujšanje ali življenjska sprememba. Jesenski detox (Madal bal) za telo in duha

Malce več kot teden dni nazaj, sem bila uradno najsrečnejše bitje pod soncem. Prejšnji četrtek sem namreč zaključila 10-dnevni post – jap, prav ste slišale, gospa gurmanka se je en teden striktno odpovedovala vsej hrani.

FOOOOOOD! (baje je ta slika najbolj "jaz", kar je lahko - sreča v očeh, ko imam pred sabo poln krožnik je popisna :) )
FOOOOOOD! (baje je ta slika najbolj “jaz”, kar je lahko – sreča v očeh, ko imam pred sabo poln krožnik je nepopisna 🙂 )

Roko na srce, rada jem. Mah, kaj rada – obožujem hrano! Ni je večje mojstrovine kot izbrana mešanica okusov. Pa dobro, tudi nekatere povsem enostavne jedi me tako navdušujejo, da sem vesela kot radio, ko čakam na svoj naslednji obrok. Sem ena tistih, ki zaspijo z mislijo, kaj bodo naslednji dan pojedli in se že samo zato veselim novega jutra. Ista zgodba se seveda ponovi med vsakim obrokom, vprašanje “Kaj je naslednje?” se vedno prikrade v moje misli.

Ob vsem tem bi človek pomislil, da sem padla po stopnicah in se konkretno udarila v glavo, ko sem svojim bližnjim in sodelavcem veselo oznanila, da bom 10 dni neznosna in naj bodo strpni z mano, ker bom verjetno besnela kot mali gremlin po polnoči. Fant je dobil dovoljenje, da med tem časom je dostavo, ker si nisem delala utvar, da bom lahko hladnokrvno kuhala za nekoga drugega in ob tem ne čutila neizmerne lakote. Ker mu sicer na krožnik vedno podtaknem nekaj zdravega (on temu pravi “nekaj zelenega”), je bil nad predlogom navdušen – 10 dni čevapov in kitajca, bring it on, baby!

Torej, zakaj zaboga sem se spustila v kaj takega?

Že dolgo sem se spogledovala z mislijo, da moram narediti nekakšen detox. Preveč opravil in neredno športanje sta me namreč pustila utrujeno, mozoljastvo, zjamrano in predvsem nezadovoljno samo s sabo. Pojavila se je ideja, da bi se lotila nekakšnega posta, vendar sama sebi nisem verjela, da bi to dejansko zmogla. In potem sta se nenadoma dva sodelavca v službi pojavila z nekim “zvarkom” ter napovedala post. “No shit, Sherlock – od tega sirupa in kile limon se pa že ne bo dalo živet!”, sem si mislila in ju vsak dan preverjala, kako se držita. Bilo je v nasprotju s vso logiko in mojim znanjem o tem, kaj telo dejansko potrebuje za preživetje. Dvom v njuno početje, ki sem ga od začetka smatrala za neke vrste šamanstvo, je kopnel, ko sta dečka začela izgledati bistveno bolje. In pri tem nimam v mislih očitne izgube kilogramov, temveč to, da sta se pomladila in bila v nasprotju s pričakovanim, polna energije!

vir: dietmemes.com
Rozi in Rumi = Tamara in Ančka na dieti 🙂

Okej, meni nič, tebi nič, ko sta končala 10-dnevni post, sem ju morala okronati za “carja”, moj ego pa se je kar malce kujal. Ker sem bila brez konkretnega izziva in ker sem imela hkrati potrebo po tem, da se presežem v vsej tej svoji tradicionalnosti, sem si rekla: “Zdaj ali nikoli, ter se na poti domov spotoma ustavila v lekarni in kupila svoje “postno kosilo”. Zadeva se imenuje Madal bal (sedaj vam je verjetno jasno, zakaj sem govorila o šamanstvu ) in je očitno zelo star način postenja. Med drugim naj bi ga uporabljale tudi zvezdnice (npr. famozna Beyonce), ki morajo za kakšno vlogo na hitro shujšati.

Mene je bolj kot izguba kilogramov zanimalo čiščenje telesa – od kože, prebave do obljubljenega fokusa in osredotočenosti misli. Katere so koristi postenja s sirupom Madal Bal in kako pripraviti napitek za limonino prečiščevalno dieto (detox), je podrobno opisano na njihovi spletni strani, zato raje kot o navodilih, pišem o svojih občutjih in ugotovitvah.

Skratka, kako sem preživela?

Dva litra pripravljene tekočine na dan sta me zaradi vsebnosti sladkorja držala pokonci, da sem lahko normalno delala, telovadila in nisem izgledala, kot da sem na robu življenja. Tolažila sem se z mislijo, da sčasoma postajaš vedno manj lačen, ker se telo adaptira na primanjklaj. Hja, jok brate – moje telo ni bilo tako naivno in vseh 10 dni sem bila L.A.Č.N.A. . Ravno zato pa mi je bil izziv še toliko večji. Nenehno sem se borila sama s sabo in bila sem presenečena, koliko volje imam, ko se nekaj zares odločim.

Za “posladek” sem pila čaj, predvsem meto, ki nevtralizira okus v ustih in da občutek, kot da si pojedel nekaj toplega. Nasploh tekom dneva ni bilo večje krize, saj sem se fokusirala na delo, prav tako pa si v teh desetih dneh nisem nakopala kakšnih obiskov in drugega druženja, ki bi me lahko speljalo na kriva pota. Vsakdanjih je bil preprosto kuća-posao-kuća. Najhuje je bilo zvečer, takrat je bil miselni boj najhujši. Veselila sem se spanja, ker se je takrat občutek lakote nehal, preden sem se odpravila v posteljo, pa sem kot majhen otrok na koledarju prečrtala še en uspešno opravljen dan posta.

V 10 dneh sem izgubila 3,8 kg, precej bolj zgovoren pa je bil obseg trebuha – 3 cm. Moja koža je bila neverjetno lepa in čista, bolj kot pri uporabi katerekoli kozmetike. In največje presenečenje – koncentracija in fokus v službi (zlasti dopoldan, ker sicer nisem jutranji človek) je bila na višku. Čeprav sem med postom jamrala in se spraševala “zaaaaakaaaaaaj”, se šele sedaj zavedam, koliko bolje sem se dejansko počutila in izgledala, ko v svoje telo nisem vnašala tisoč in ene kombinacije hrane. Teh 10 dni je bila prebava dejansko na počitnicah in energija, ki se sicer porablja za procesiranje hrane, je bila tokrat usmerjena v mojo budnost in koncentracijo.

Čeprav niti slučajno nimam želje, da bi zopet pila ta napitek (roko na srce, okus ti začne resnično presedati), niti se mi ne zdi to najbolj zdrav način čiščenja telesa, pa se vseeno spogledujem z druge vrste postom, ki bo vključeval kakšne sadne in zelenjavne sokove. Kljub vsemu “hudemu”, pogrešam vsesplošno dobro počutje in resnično lepo kožo, ki sem jo v tem času imela. Prav tako pa me pogreša lokalni prodajalec sadja in zelenjave, ki sem mu v tem času pokupila skorajda vse limone. Že vidim januar, ki kar kliče po takšnih norostih 🙂 .

vir: introvertdear.com
Inhale. Exhale.

Majhen nasvet za vse tiste, ki menite, da česa takega ne bi zmogle – ZMORETE. In veste zakaj? Ker vaše telo točno ve, kaj mora v taki situaciji narediti. Programirani smo, da preživimo in smešno je, kako za to potrebujemo res čisto malo. Preobilica hrane nas je ne le razvadila, temveč tudi polenila in naredila odvisne od razmišljanja o njej. Ne razumite me narobe – treba je jesti, ampak včasih je treba stopiti kakšen korak nazaj, da vidimo širšo sliko sebe in svojo naravnanost v prehranjevanju. Za kaj takega je post super zadeva, saj začnemo ceniti prej samoumevne stvari, osredotočamo se samo na resnično pomembne, si zbistrimo glavo in naredimo popoln “restart” sistema.

Nikoli ni prepozno začeti znova … ali nekaj povsem na novo. Bodite močne 😉 !

Tamara

Comments

comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja