Dieta – ne hvala!!!

Dieta – ne hvala!!!

Po izobrazbi sem mikrobiologinja. Že v času študija so me begala neskladja, ki sem jih opazila med tem, kar govori znanost in tistim, kar so obljubljali reklamni oglasi in nasveti o prehrani v medijih. Katera dieta je prava?

dieta ne hvala_www.parea.si

Samo za ilustracijo: enocelični organizem je brez svoje membrane, ki ga loči od okolice, le kupček želatine. Prek membrane se hrani, izloča strupe, tvori energijo, spoznava okolico, z njo komunicira. Celična membrana je torej nujna za njegov obstoj. In kaj jo sestavlja? Lipidni dvosloj oz. maščobe. Hkrati nam zadnjih dvajset let poudarjajo pomen izločanja maščob iz naše prehrane, če se želimo izogniti debelosti in kroničnim boleznim sodobnosti (diabetes, srčnožilna obolenja, rak …). Prehranska industrija nam zato ponuja izdelke brez ali z malo maščobami, pozablja pa se, da so tudi naše celice obdane z membrano iz lipidnega dvosloja. Naj torej jem jogurt s 3,2 % maščob ali ne?

Na to vprašanje sem si lahko hitro sama odgovorila in nikoli nisem prenehala jesti polnomastnih mlečnih izdelkov. A to je bila le ena od dilem, ki so se kar vrstile: naj jem jajca (holesterol), maslo ali margarino, rdeče meso, mast ali rastlinsko olje? Čigavim nasvetom in razlagam naj verjamem?

Kako naj vem, ali je zame prava paleo dieta, Atkinsonova dieta, presnojedstvo, post, prehrana brez živalskih beljakovin, polnomastni izdelki, dietetični izdelki, superhrana, prehranski dodatki, gluten, laktoza, arašidi, kokosova maščoba, prehrana po krvnih skupinah …? Preplavljeni smo s teorijami in nasveti. Več znanja, kot sem imela, več teorij, kot sem poznala, bolj sem bila zmedena.

 

Kaj, za vraga, naj jem?

 

Hrana mora biti užitek, ne groza (kot recimo tale čudovit suši).
Hrana mora biti užitek, ne groza (kot recimo tale čudovit suši).

To je vprašanje za milijon dolarjev. Tisti, ki imajo težave z zdravjem ali telesno težo, bi včasih dali celo premoženje, samo da bi končno dobili odgovor, ki bi jim pomagal rešiti njihovo težavo, po drugi strani pa industrija na njihov račun obrača milijone. Ko pa se ozrem okrog sebe, vidim zanimivo stvar: več kot je objavljenih knjig in oddaj na to temo, več kot je na voljo hrane in izdelkov, ki naj bi nam izboljšali zdravje, več predebelih in kronično bolnih je okrog mene.

Dokončnega odgovora na vprašanje kaj jesti, še vedno nimam, sem pa proti vsem vrstam diet. Imam tudi nekaj idej, kako v tej poplavi nasprotujočih si informacij ohraniti trezno glavo in jesti kar se da zdravo – ter pri tem uživati!

In zato tudi pišem ta blog. Da bi veselje do hrane delila z vami.

dieta ne hvala_www.parea.si

Misli s svojo glavo in verjemi svojemu telesu

Ne verjamem v instant nasvete. Ne verjamem strokovnjakom, še manj »strokovnim« prispevkom in nasvetom v medijih. Le s težavo pa se učim prisluhniti in verjeti svojemu telesu.

Nekoč sem slišala odlično misel, namreč, da smo vsak zase s svojim telesom svoj mali laboratorij. Zato ima vsak od nas možnost, da v svojem laboratoriju, ki je edinstven in mu ni para na svetu, preveri, kaj mu dejansko ustreza.
To, da neka dieta ustreza sorodniku, zvezdniku, guruju ali doktorju znanosti še ne pomeni, da bo ustrezala vsem. Pa tudi če, to še ne pomeni, da bo ustrezala prav nam!

Živimo v čudnih časih, vsega imamo preveč, še posebej informacij in izbire. Preveč se zanašamo na druge, da nam povedo, kako in kaj.

Zanesimo se na svoje telo, na svoj laboratorij in poslušajmo, kaj nam govori.

Naučimo se govorice telesa

dieta ne hvala_www.parea.si

Ne tiste, s katero telo komunicira z drugimi, pač pa tiste, s katero komunicira z nami.

Bodite pozorni na to, kako se počutite, ko pojeste neko jed – pol ure, dve uri po obedu, naslednji dan. Pozorno si oglejte svoje telo – se kje nabira maščevje? Se pojavljajo težave s kožo, lasmi, nohti? Kakšne? Pa splošno počutje? Ste ves čas utrujeni, vas pestijo glavoboli, omotice, ste brez posebnega elana? Nimate več toliko energije kot ste je imeli nekoč? Bi ves čas jedli neko hrano? Katero?

Zapišite si svoja opažanja. Verjetno se vam bo zgodilo, da boste še nekaj dni po tem, ko jih boste prvič zapisali, opažali nove in nove znake. In prav je tako. To pomeni, da spet začenjati slišati svoje telo. Le-to nam namreč ves čas pripoveduje, kaj rabi, le odvadili smo se ga poslušati.

Ko pa smo enkrat spet v stalnem stiku z našim telesom, hitro slišimo ne le, kdaj smo lačni, pač pa tudi, kaj potrebujemo. Če jemo, ko smo lačni, preprečimo “basanje s čimerkoli” zaradi volčje lakote, hkrati pa damo telesu točno tisto, kar v tistem trenutku potrebuje. Če na primer čipsa navadno ne jemo, nenadoma pa nam noro zapaše, po vsej verjetnosti potrebujemo sol. To se na primer lahko zgodi po kakšni daljši in napornejši vadbi, poleti, oziroma takrat, ko smo s potenjem izgubili tudi elektrolite. Zato ni nujno, da takrat pojemo slan čips, pač pa nekaj slanega. Na ta način lahko izberemo bolj zdravo možnost za potešitev naših (telesnih) potreb. Drugo pa je, če za čipsom (ali kako drugo hrano) hrepenimo. Takrat je potrebno poiskati razlog, ki je skrit za to potrebo.

O tem, s čim zamenjati čips, je že pisala Anja.

Več o tem, na kakšne načine in kaj vse nam telo sporoča, pa naslednjič.

Vaša Tina

 

Naslednjič: Sporočila telesa

Comments

comments

  2 comments for “Dieta – ne hvala!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja